Ribe na gradelah
Če prav v zadnjem času vsi govorijo kako je riba pripravljena na lešo (kuhana) odlična, se pri nas še vedno oklepamo žara. V poletnih mesecih je že sama priprav žara, ritual. Če vas pa v hladilniku čaka sveža jadranska riba, pa je dogodek popoln. Če prav ni vseeno kakšno oziroma katero ribo boste pekli, bo vsaka dobra. Pomembno je da je sveža in da je po možnosti jadranska. Škarpena, kovač, kokot, lokarda, brancin, zobatec, trilje, ovčice, romb, tuna… vse bo odlično.
Poznavalci pečenja na žaru trdijo, da ni vseeno na kakšnem lesu boste katero ribo pekli. Eni prisegajo na žar iz lesa vinske trte, drugi na žar iz lesa oljke, tretji na žar iz lesa jabolk ali rogača… Tako kot vedno, če imate več mojstrov žara na enem mestu, boste slišali prav toliko teorij. Ali morda še kakšno več. Res pa je, da vsak les da poseben okus rečem katere pečemo na njem. Ali je za vsako vrsto ribe oziroma mesa potrebno zamenjati les iz katerega naredimo žar, pa ne vem. Tisti bolj občutljivega okusa bodo morda zaznali razlike med škarpeno pečeno na lesu oljke ali trte. Meni sta obe dobri.
Priprava je dokaj enostavna. Potrebujete tako imenovan »beli žar« in svežo, dobro očiščeno, posoljeno in z oljčnim oljem pokapljano jadransko ribo. Različne ribe potrebujejo različen čas pečenja. Riba je pečena, ko je meso ob srednji kosti belo. Pomembno je da jo spečete do konca in da vam pri pečenju ne razpade.
Ribja pojedina nam ponuja večkratne užitke. Ko ribe lovite (v morju ali na tržnici), ko pripravljate žar in pečete in seveda na koncu, ko je servirana na krožniku.
